logo
Background

Hrvatsko nacionalno svetište

Majke Božje Bistričke

Današnjom svetkovinom svake se godine pali svjetlo nade na našim putovima. To svjetlo nije samo svjetlo koje govori o onome što slijedi poslije smrti; to je svjetlo koje osvjetljava naš život ovdje i sada. Naime, upirući pogled u Mariju na nebo uznesenu i s pouzdanjem tražeći njezin zagovor naš se život već sada ispunja nebeskom radošću, na koju nas usmjerava Marijin hvalospjev.
Ona poziva da se ne bojimo Boga, jer On svojom veličinom ne može biti 'konkurent' našem životu, njegova veličina ne umanjuje našu slobodu. Marija dobro zna: ako je Bog velik u našem životu i mi smo veliki. Ako je Bog malen u našem životu i mi smo maleni; sužuju se naši vidici, slabi naša nada, prostor našeg djelovanja postaje tako uzak i malen da ne može prihvatiti druge, dopustiti im da uz nas postoje i djeluju.
˜— Kardinal Josip Bozanić, Velika Gospa 2020.

kip

Molitva Mariji Bistrici

Marija Bistrica, ti si v svoji materinski dobroti izbrala v Hr-vaškem Zagorju kraj, ki se je po tebi poimenoval Marija Bistrica. Tu častimo tvojo čudodelno podobo. Tu je tvoje svetišče, v katerem deliš svojim otrokom milosti. Tu zdra-viš duhovne in telesne rane zemeljskih trpinov in izpolnjuješ želje tistim, ki se zatekajo k tebi. Ti poznaš vse moje duševne in telesne potrebe. K tebi kot Božji, pa tudi kot svoji Materi sem se odločil priti, da ti odprem svoje srce in da ti izpovem svoje želje. Ti, Jezusova in moja Mati, ki v svoji dobroti nisi nikoli nikogar zavrgla, milostno me pos-lušaj in usliši. Amen
Kip zaobljube Marije Bistrice datiramo v 15.stoletje. Pripada vrsti črnih Madon, čeprav je pri restavriranju ugotovljeno, da temna barva kipa ni izvirna. Poznogotski lesen kip Bistriške Matere Božje je delo ljudskega mojstra. Izrazita moč kipa ni toliko v umetniškem oblikovanju, večji je verski in nacionalni pomen. Kip je bil najprej, leta 1499, postavljen v prasvetišču na Vinskem vrhu, potem pa je leta 1545 zakopan v cerkvi v Mariji Bistrici, kjer je ponovno odkrit leta 1588; pa ponovno pozabljen in zazidan, da bi ga drugič našli leta 1684.
Selitev kipa, njegovo skrivanje in dvakratna najdba, so vzbujali vero v njegovo čudodelno moč. Marija Bistrica je bila tolažnica krščanov v času turških nevarnosti, pomagala je v prvi in v drugi svetovni vojni ter v Domovinski vojni.
Zdravje bolnih, zatočišče grešnikov, tolažba žalostnih, pomočnica krščanov, Marija Bistrica, moli Boga za nas!

MARIJA BISTRICA HRVAŠKO NACIONALNO MARIJINO SVETIŠČE

ZGODOVINSKI PREGLED SVETIŠČA
Svetišče Matere Božje v Mariji Bistrici je največje hrvaško Mari-jino romarsko svetišče in zavzema osrednje mesto v verskem življenju hrvaškega naroda. Zaradi tega je službeno proglašeno za hrvaško nacionalno Marijino svetišče. Vsako leto prihaja v Marijo Bistrico sto tisoč romarjev, ki se želijo pokloniti črnemu čudodelnemu kipu Matere Božje in doživeti ra-dost srečanja z Bogom, tolažbo in spravo ter se vrniti svojemu domu izpolnjeni z novo močjo za krščansko življenje v družini in v družbi.

Zemljepisna lega
Svetišče Matere Božje se nahaja v severozahodnem delu Hrvaške, v prijetnem Hrvaškem Zagorju, polnem gričevja, dolin in polj, med Zagrebško goro oz. Medvednico, Kalnikom, Ivanščico, Strahinjčico in Macljem, v Krapinsko-zagorski županiji, v kotlini ob severovzhodnih obronkih Zag-ebške gore. Sam kraj Marija Bis-trica je zgrajen okoli svetišča na južnih obronkih hriba Vinskega
Vrha, na nadmorski višini 191 metrov, na desni strani potoka Bistrice, po katerem je dobil tudi ime, ob ustju potočka Ribnjak.

Kraj Marija Bistrica
Kraj Marija Bistrica se prvič omenja leta 1209 kot fevdalno po-sestvo župana Vratislava. Enotno in prostrano bistriško gospodarstvo, posest in vas se začne v ló.stol. deliti na manjše fevdalne posesti, ki so s kraljevskimi darilnimi listinami dodeljene zaslužnim fevdalcem. Med posestniki se omenjajo znane družine Keglevič, Draškovič, Sermage in Jelačič. Zadnja plemiška družina je bila družina Hellenbach. Zagrebškemu kaptolu je prav tako pripadal delež dobrin v Mariji Bistrici. Ko je ban Josip Jelačič leta 1848 ukinil kmetstvo, je Marija Bistrica postala najprej kotorski, nato pa občinski in sodni kraj v okviru Zelinske podžupanije. V 20. stoletju je Marija Bistrica vezana s stubičkim krajem, v samostojni Republiki Hrvaški pa postane samostojna občina.

Rimokatoliška župnija Marija Bistrica
O datumu utemeljitve bistriške rimokatoliške župnije zgodovina molči. V prvem znanem popisu župnij Zagrebške škofije iz leta 1334 se Bistrica navaja kot sedež župnije in župnika z župnijsko cerkvijo svetih apostolov Petra in Pavla. Cerkveno-jurisdikcijsko pripada Zagrebški nadškofiji, katedralnemu arhidekanatu in stu- bičkemu dekanatu.

Romarska pesem

Ob prihodu v svetišče:
Manja Bistrica, moli za nas.
Mi smo tvoji potniki, blagoslovi nas.
Refren I: Podajamo ti roke, s srcem te pozdravljamo: Zdrava, zdrava, zdrava Manja!
Ob odhodu iz svetišča: Manja Bistrica, moli za nas.
Posloviti se od tebe, Žalosten je čas.
Refren II: Povečaj našo vero, okrepi upanje, povrni, Mila Mati izgubljene vse.

Kako do nas?